sreda, 31. januar 2018

Finska dilema: uspeh ali razočaranje v nizozemskem slogu

No, najprej o tem, da ozna sve dozna. Ni se bilo potrebno zelo potruditi, saj je podatkov o dogovoru med FinElib in Elsevierjem iz dneva v dan več. V enem izmed zapisov sem poročal, da je veliko nejasnosti glede dogovora med založbo Elsevier in finskim konzorcijem FinELib, podpisanim 17. 1. 2018. Uporabil  sem torej vse svoje obveščevalne sposobnosti in sedaj vam lahko poročam o natančnejših rezultatih tega dogovora:

- gre za triletno pogodbo, ki 24. finskim univerzam in 11. raziskovalnim inštitutom zagotavlja dostop do 1850 naslovov revij v Science Direct;
- Elsevier in FinElib sta podpisala OA pilot dogovor, ki bo finskim raziskovalcem, članom afiliacij konzorcija, omogočal 50% popust za APC-je za objave v 1500 revijah;
vrednost triletnega dogovora je 27 mio EUR.

Pri tem ni podrobneje pojasnjen poslovni model. Ni jasno, ali so knjižnice obdržale naročnine in arhive ali pa gre le za najem branja. Prav netransparentnost dogovarjanja in dogovora samega je najbolj pogost očitek strokovnjakov.

Odzivi so mešani. Finski raziskovalci so v debati na Facebooku izrazili globoko razočaranje, nekateri govorijo o kapitulaciji pred Elsevierjem in podobno. Kar je zanimivo v tej debati je, da številni očitki letijo na reafirmacijo sistemske podpore financiranja APC-jev v hibridnih revijah, kar potrjuje moje domneve in videnje stvari, da je to morda najbolj sporen moment tovrstnih dogovorov. Več o tej debati na Facebooku na https://www.facebook.com/groups/open.science.fi/permalink/1289205814527950/?comment_id=1292874930827705&notif_id=1516538011471381&notif_t=group_comment_reply.

Pomisleke imajo tudi drugi strokovnjaki. Ulrich Herb podrobneje pojasni, da gre v revijah, ki so na voljo za objave s 50 % popustom za APC-je za 1500 hibridbnih revij in 100 zlatih revij. Kako je bil dogovorjen seznam teh revij, ni znano, po mojih predvidevanjih na podlagi izkušebj ga je verjetno določil založnik. Ob tem se poraja dvom, ki je spremljal podoben dogovor na Nizozemskem. V teh seznamih lahko manjkajo najbolj prestižne in vplivne revije. Zanesljivo manjkajo revije znanstvenih združenj, ki izhajajo pod okriljem Elsevierja (na primer Cell) (vir  https://www.scinoptica.com/2018/01/news-about-the-elsevier-agreement-in-finland/.)

Elsevier je dogovor predstavil v svojem značilnem stilu. Najprej so poudarili, da se je v letih od 2011 do 2015 število publikacij finskih avtorjev v revijah Science Direct povečalo za 37,5 %, medtem, ko se je število vseh člankov finskih raziskovalcev v enakem obdobju povečalo le za 15,8 %. Ob tem je podpredsednik Elsevierja Gino Usi zatrdil, da je povprečna vplivnost revij  Science Direct, izmerjena skozi citiranost,  30 % nad povprečjem na trgu. Če povzamemo: Elsevierjev tržni delež je v hitrem porastu ( generirajo ga javni raziskovalni proračuni op. avtorja), Science Direct vsebuje nadpovprečno kakovostne revije (vsebinsko jih zagotavljajo javni raziskovalni proračuni op. avtorja). Dogovori z Elsevierjem so torej esencialni za uspešno delo raziskovalcev (vir https://www.elsevier.com/about/press-releases/science-and-technology/finelib-and-elsevier-reach-agreement-for-subscription-access-and-open-access-publishing).

Reakcija Elsevierja je zanimiva. Želja, da dogovor predstavijo kot atraktiven, inovativen in win - win, na nek način potrjuje mojo domnevo in strategijo založnika. S takimi dogovori, kot je dogovor s FinELib - Timothy Gowers jih imenuje razočarajoči dogovori v nizozemskem slogu vir: https://plus.google.com/+TimothyGowers0/posts/8jP9x82rDnm?fscid=z13ndzwrotfhsbb1i22ej5togtmlgleol04.1516388475167921 - ustvarjajo meglo, v kateri skozi zaračunavanje APC v hibridnih revijah ter manipulacijami z double dippingom še dodatno mesarijo po že itak razmesarjenih javnih proračunih za raziskovalno dejavnost. Danes Finska, jutri Nemčija...da  o Sloveniji in podobno majhnih državah ne govorimo. Kje si Evropska komisija, zdaj, ko te najbolj rabimo?

Do naslednje veselice, vaš M




Ni komentarjev:

Objavite komentar

Odprta znanost in konzorciji - kako naprej?

 V preteklih tednih sem imel dva intervjuja, v katerih sem poskušal podrobneje opisati, kako se odprta znanost v zadnjem obdobju intenzi...