petek, 09. februar 2018

DORA - od besed k dejanjem

Slika; http://www.cems.uvm.edu/~rsnapp/teaching/cs32/lectures/mazes.pdf 

V odprti znanosti poznamo veliko resolucij, izjav in deklaracij. To samo po sebi niti ni slabo, a zgolj  deklaracije niso dovolj. Za prehod v odprto znanost so potrebne spremembe, Pri tem se porajajo številna vprašanja. Kako spremembe upravljati? Kako deklaracije pretvoriti v strategije, strategije pa v akcijske načrte? Kako evaluirati spremembe? Kako o spremembah in napredku poročati ter jih analizirati? Kako zagotoviti vire za izvedbo? O pomembnosti koraka naprej od deklaracije do akcijskega načrta za izvedbo v zadnji številki Nature piše Stephen Curry. Zanimiv članek je dostopen na https://www.nature.com/articles/d41586-018-01642-w. Članek je še posebej zanimiv, ker opisuje aktivnosti za izvedbo deklaracije DORA (Declaration on Research Assessment). Dosega ciljev te deklaracije je po mojem mnenju ključna za resničen prehod v odprto znanost.

Deklaracija DORA (Declaration on research Assessment) Deklaracija iz San Francisca o ocenjevanju raziskovalnega dela je nastala leta 2012 v San Franciscu. Oblikovala jo je skupina urednikov revij in založnikov na srečanju ameriškega združenja za biologijo celice ( American Society for Cell Biology, ASCB).  Deklaracija izraža nujno potrebo po spremembah načina vrednotenja znanstvenih raziskav in poziva raziskovalce, financerje, institucije in založnike znanstvene literature, da se odrečejo uporabe različnih dejavnikov vpliva znanstvenih revij (Journal Impact Factor, JIF) pri teh.

Deklaracija DORA si prizadeva za evaluacijski sistem, v katerem bo vsebina posameznega raziskovalnega dela pomembnejša od platforme (na primer od naslova znanstvene revije), v kateri bo to delo objavljeno. Dejavnik vpliva posamezne znanstvene revije nikoli ne izraža vrednosti posameznega raziskovalnega dela, kaj šele vplivnosti raziskovalca samega. Izraža zgolj povprečje citatov, ki so se v izbranem naslovu znanstvene revije zbrali v zadnjih dveh letih, pa še to na dokaj nejasen način.

Večina se strinja, da tak način evaluacije raziskovalnega dela izkrivlja znanost, saj raziskovalce peha v začaran svet objav in citatov. V praksi se to izraža najbolj banalne načine. Na Kitajskem nekatere univerze svojim raziskovalcem plačujejo posebne bonuse, ki so vezani na objave v revijah z visokim JIF. V vzhodni Evropi so objave v znanstvenih revijah z visokim JIF pogosto povezane z idejo, da to pomeni zaščito pred potencialnim konfliktom interesov. Bolj zaskrbljujoče je nadaljevanje prevlade koncepta JIF tudi v okoljih, ki DORO podpirajo in so bili celo podpisniki te deklaracije. Nacionalne in institucionalne znanstvene politike zahtevajo objave v znanstvenih revijah z visokim JIF, kandidati za službe v raziskovalnih organizacijah se morajo izkazati s takimi objavami, da o prijavah na razpise za sofinanciranje raziskovalnih projektov niti ne govorimo.

Naloga DORE je torej pospešiti spremembe na tem področju. Curry se s potrebo po spremembah sooča predvsem pri delu z mladimi raziskovalci, na primer postdoktorskimi študenti. Njihova radovednost in motivacija ob podvrženosti klasičnim evaluacijskim sistemom lahko hitro otopita. Mladi raziskovalci hitro postanejo že verzirani, kako manevrirati skozi sisteme JIF, da dosežejo svoje cilje, na primer redno zaposlitev v raziskovalni organizaciji.
Veliko pozivov za izboljšave na tem področju je že bilo, vključno s poročilo Leiden Manifesto in poročilom The Metric Tide iz leta 2015.

Čas je torej za spremembe. S podporo znanstvenih združenj ASCB, Cancer Research UK, European Molecular Biology Organization, s podporo financerja na področju biomedicine Wellcome Trust in s podporo založnikov eLife, F1000, Hindawi in PLOS, so pri DORI najeli strokovnjaka s polnim delovnim časom in prenovili upravni odbor. Cilj teh aktivnosti je odkriti in razširjati primere dobre prakse ter okrepiti reforme sistemov ocenjevanja. To nameravajo storiti na konferencah in v spletnih razpravah; vzpostavili bodo tudi regionalna vozlišča po vsem svetu, ki jih bodo vodili prostovoljci, ki bodo prizadevali prepoznati in obravnavati lokalne težave.

Cilj je torej vzpostaviti robustne, učinkovite in nepristranske metode ocenjevanja. Trenutno se ubadajo z možnimi rešitvami v smeri zgoščenih raziskovalnih biografij. To omogoča raziskovalcem, da povzamejo najpomembnejše raziskovalne prispevke, mentorstvo, družbeno angažiranje in druge pomembne  dejavnosti. Ta pristop bi lahko imel tudi pomanjkljivosti, saj morda daje preveč možnosti za manipulacije. Toda, poskuse in simulacije je vredno narediti, saj je to edina pot do uspeha. Ob seveda odprti in iskreni razpravi z najširšim krogom raziskovalcev, piše Stephen Curry.

Kaj dodati? Za prehod ocenjevanja raziskovalnega dela z nivoja znanstvene revije na nivo znanstvenega dela bi dejansko morali zminimizirati vpliv omenjenih JIF dejavnikov. To je tudi prvi predpogoj, da iz pretoka znanstvenih informacij izločimo pogoltne komercialne založnike. Luč na koncu tunela morda predstavlja podatek, da je od 11.102 zlatih revij, indeksiranih v DOAJ, več kot 70 % takih (7.855), kjer za objave ni potrebno plačati APC. To je še posebej pomembno, če vemo, da velika večina znanstvenih člankov, ne glede na naslov revije, sploh ni citirana. Posledično je torej razlika v JIF med tradicionalnimi naslovi in kasneje nastalimi naslovi znanstvenih revij v zlatem licenčnem modelu, indeksiranimi v DOAJ, pretirana. ​

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Odprta znanost in konzorciji - kako naprej?

 V preteklih tednih sem imel dva intervjuja, v katerih sem poskušal podrobneje opisati, kako se odprta znanost v zadnjem obdobju intenzi...